Tudi otroci ločenih staršev imajo lahko lep december in božič

BOŽIČ IN DECEMBRSKI PRAZNIKI SO ČAS NAMENJEN DRUŽINI. VERJAMEM, DA BOSTA KLJUB SITUACIJI S COVID 19 DECEMBER IN S TEM TUDI BOŽIČ LETOS LAHKO PRIJETNA. DA SE BODO KLJUB UKREPOM LAHKO ZBRALE SKUPAJ DRUŽINE, SKUPAJ PRAZNOVALE, OBUJALE SPOMINE, SE IMELE LEPO. TUDI ČE SE MOGOČE NE BO MOGLA ZBRATI VSA DRUŽINA, TAKO KOT SMO NAVAJENI, SI ZAGOTOVO LAHKO NAREDIMO BOŽIČ LEP IN PRIJETEN. NAŠE SORODNIKE IN STARE STARŠE, ČE NE ŽIVIMO Z NJIMI, PA POZDRAVIMO IN JIM VOŠČIMO V VIRTUALNI OBLIKI.

Za otroke, katerih starši so ločeni, je včasih tak prijeten božič težko pričarati. Želja, da bi otrok praznoval z obema staršema velikokrat ostane neizpolnjena, saj je dostikrat težko najti rešitev, ki bi odgovarjala popolnoma vsem. Kako torej tudi otrokom, ki ne živijo z obema staršema, pričarati lepe in prijetne praznike, ki si jih bodo zapomnili?
Ključ se skriva v odprti in spoštljivi komunikaciji med staršema. Starša sta odrasli osebi, ki se morata zavedati, da čeprav je razpadel njun partnerski odnos, bo starševski odnos med njima in otrokom obstajal do konca življenja.

Če se sama ozrem nazaj, mi je bilo vedno izjemno hudo, ko so prihajali prazniki, še posebej božični in novoletni. Vedela sem, da si oba s sinom želiva družinskega preživljanja božiča, zato sem se odločila, da če ne gre drugače, praznovanje preselim k mojim staršem. Tako sva oba dobila občutek družinskega praznovanja, saj se takrat vsa moja družina zbere skupaj, otroci pa imajo svoje skupno druženje v sproščenem okolju, v katerem nastajajo najlepši spomini. Skozi leta sva z bivšim partnerjem čisto spontano oblikovala tak razpored, da otrok preživlja božič z menoj, novo leto pa z njim. Tega se je navadil tudi sin. Predvsem je pomirjen, saj vedno točno ve, kaj ga čaka za božič pri stari mami in kaj za novo leto pri očetu. Obeh praznovanj se neizmerno veseli, na koncu pa je seveda najbolj vesel dvojnih daril. Do tega sva lahko prišla le z veliko pogovora med nama z bivšim partnerjem, razumevanja in poslušanja tudi otrokovih želja, tako da sin sedaj resnično doživlja čudovite praznike.
Vsak otrok nosi v sebi tiho željo, da bi se starša v miru pogovarjala in dogovarjala, še posebej kadar smo starši ob tem usklajeni in živimo lepo notranjo polnost in ljubezen.

Zagotovo pa pri vseh družinah ni tako, saj skupna komunikacija, usklajevanje, razumevanje, zahteva veliko pozornosti in energije, namenjene v dobro otroka. Kljub temu da se v odnosu med bivšima partnerjema lahko poraja veliko negativnih čustev, jeze, zamer, obsojanja, krivde, jih moramo v teh trenutkih postaviti na stran, da lahko zgradimo praznike, v katerih se bodo otroci počutili varne, srčne, sprejete, zadovoljne tako pri mami kot pri očetu kot tudi pri obeh razširjenih družinah, ki so se posledično oblikovale.

V nadaljevanju vam ponujam devet nasvetov, kako tudi po ločitvi pričarati prijeten božič vašemu otroku.

1. Naredite načrt. Pomembno je, da v sodelovanju z bivšim partnerjem naredimo okvirni načrt za ves december, v katerega vključimo tako vse družabne dejavnosti kot tudi družinske in službene obveznosti. Pomembno je, da sta v komunikaciji z otrokom z bivšim partnerjem usklajena, saj bodo otroci želeli vedeti, kje bodo preživljali praznike in s kom ter kdo bo za njih poskrbel. Če imate nekoliko starejše otroke, v te načrte nujno vključite tudi njih in njihove želje, s kom in kje bi želeli preživeti kateri praznični dan. Ločeni starši imajo svobodno voljo, da se odločijo – seveda v medsebojnem dogovoru – glede skrbi za otroke v prazničnem času: najsi bo to izmenjujoče – eno leto pri enem, eno leto pri drugem staršu, ali da se vzpostavi nekakšen ritem – mogoče nekaj dni pri enem, nekaj pri drugem, ali božič pri enem, novo leto pri drugem …

Ko se starša med seboj dogovorita, kje in s kom bo njun otrok preživel praznike, je zelo pomembno, da otroka o tem obvestimo, mu razložimo, zakaj bo tako, zato da tudi oni vedo, kaj lahko od praznikov pričakujejo in da jih lahko bolj mirno dočakajo. Tako se tudi lažje veselijo in vzpostavijo notranji mir.
Starša naj najdeta tudi skupen način komunikacije, vendar ta ne sme iti preko otrok. Med ločenima staršema je zelo pomembno, da se uskladita glede kanala komuniciranja. Obstaja ogromno kanalov: elektronski mediji, SMS, Viber, Whatsup, glasovna sporočila, Messenger, celo preko terapevta ali coacha, da vzpostavita komunikacijo, ki jim pomaga pri dogovoru glede preživljanja časa prek praznikov, predvsem v najvišji namen: v dobro otroka.
Pri dogovarjanju s partnerjem ohranjamo mirno kri. Na ta na način otrokom sporočamo, da so nam pomembni in da jih imamo radi.

2. Naj bo v ospredju tisto, kar potrebujejo otroci. Stvari, ki se tičejo želja, komunikacije, obljub, daril, obiskov in prireditev, naj bodo realne, v ospredju naj bodo otroci in njihov užitek. Velikokrat je manj več: otroci potrebujejo skupno igro (karte, človek ne jezi se, spomin, pantomima), skupne pogovore, druženje, branje pravljic, pogovarjanje o spominih, gledanje albumov, peka piškotov … Da so v ospredju oni. Ne tekmovalnost, pri kateri z razkošnimi darili, praznovanji … z bivšim partnerjem tekmujemo za naklonjenost otroka. Z razkošnimi darili samo kupujemo zunanji blišč, pozabljamo pa na notranjo globino. Namesto daril otroku rajši podarimo sebe, svoj čas, svojo prisotnost, pozornost, toplino in iskreno skrb.

 

3. Veselimo se božiča povsod. To je predvsem pomembno za nas, odrasle, še posebej takrat ko otrok praznikov ne preživlja: z otrokom se iskreno veselimo vseh dogodkov, ki jih preživlja pri bivšem partnerju, kaj doživlja, kar dobi, pri tem smo hvaležni za vse, kar mu je dano. Iz tega bodo otroci zgradili varen pogled na življenje.

 

4. Božič je pri drugi hiši drugačen. Vsaka družina drugače praznuje božič, z drugimi navadami in običaji, drugimi jedmi in rituali, in vse od njih so sprejemljive. To razložimo tudi otroku. Da je super, da je božič pri očiju drugačen od tistega pri mami. Bolj ko se bomo z njim o tem pogovarjali, bolj bo otrok dobil svojo notranjo stabilnost, samozavest in vero vase.

 

5. Biti žalosten. Dogodki, kot je ločitev ali smrt v družini, velikokrat prinesejo velike spremembe, zaradi katerih smo lahko velikokrat žalostni – tako odrasli kot tudi otroci. Predvsem otroci nedavno ločenih staršev si bodo želeli, da bi bila starša spet skupaj, da bi se skupaj smejali, se igrali … Še posebej tisti, ki toplino in povezanost med člani družine vidijo pri svojih prijateljih in vrstnikih, začenjajo še globlje opazovati in doživljati to praznino in si skupnega bivanja z obema staršema želeti še bolj – iz bolečine, ker sami tega nimajo.

 

6. Popolnoma naravno je, da otroci v prvih letih po ločitvi doživljajo žalost, še posebej ob praznikih. Pomembno je, da se tudi o teh stvareh z otrokom pogovarjamo. Zagotovo so to boleče stvari tudi za nas odrasle, ampak kadar se o njih iskreno pogovarjamo – da povemo, da je tudi nam težko, in hkrati damo prostor otroku, da spregovori o svoji bolečini in žalosti, ne da bi ga ob tem hoteli premotiti z igračami ali sladkarijami ali preusmeriti pozornost na nekaj drugega. Tako se bomo lahko z otrokom še bolj povezali in bomo – tako otroci kot odrasli – ob tem osebnostno zrasli.

 

7. Tekmovanje za pozornost. Ker hočemo otroku najboljše in nas pri tem lahko hitro odnese, lahko nezavedno začnemo tekmovati za večjo pozornost otroka – razmišljamo, boljše darilo kot mu bomo dali, večjo pozornost nam bo namenjal, bolj si bo zapomnil božič. Sigurno je otrok presrečen in navdušen, ko dobi darilo, kdo pa ni, ampak v resnici lepoto božiča zgradijo vse tiste drobne pozornosti, skupna druženja, ko mu damo sebe.
Če kako se je nad darila skozi leta odzival moj sin: sprva je bilo pomembno res le, kaj je kje dobil. Sedaj pa, ko odrašča, so tista darila popolnoma nepomembna. V njegovem srcu in osredju ostajajo predvsem tisti skupni dogodki z družabnimi igrami, smehom, postavljanjem dreveščka, pečenjem piškotov, in vseh vragolij, ki jih je doživel s svojimi bratranci in sestričnami na skupnih druženjih. Ti so mu veliko bolj vredni od vseh tistih igrač, od katerih je na koncu ostal le strgan ovojni papir, igrače pa so se kmalu same znašle v kotu, čakajoč da se bo kdo igral z njimi.

8. Kaj pa če otroci niso s tabo za božič, temveč pri partnerju. Lahko se zgodi, da ne bomo vedeli, kaj naj počnemo sami s sabo, ali pa se bomo vdali bolečini, žalosti in obupu, kar se v takih dneh lahko hitro zgodi tudi nam. Da bi se temu izognili, je res pomembno, da takrat poskrbimo zase in za svojo dušo. Naredimo nekaj, kar si že dolgo želimo, pa si nismo utegnili ali upali privoščiti, počnimo nekaj, v čemer bomo uživali. Lahko obiščemo kakšnega prijatelja, ki ga že dolgo nismo videli, gremo na izlet, druženje s prijatelji, si privoščimo kakšno masažo, kopel … Na ta način se bomo lažje povezali tudi s srečo otroka in pomembno: pri otroku ne bomo vzbujali občutka krivde, da se je on zabaval, medtem ko smo bili mi sami doma.

 

9. Vse je učenje. Velikokrat se zgodi, da ko si v življenju že ustvarimo vse, kar smo si želeli, se vmeša usoda, ki pa ima svojo pot. Mogoče kdaj prazniki niso tako idealni, kot smo si želeli, je pa pomembno, da pri sebi in v pogovoru z otrokom sprejmemo, da je vse skupaj učenje, da se vsako leto iz praznikov naučimo nekaj novega, kar nam pomaga preživeti prijeten čas, da pa potem na podlagi izkušenj drugo leto naredimo drugače, da bo obema še bolj prijetno in nepozabno.

 

Najpomembnejše je zavedanje, da je tu v ospredju otrokov notranji svet in da za tega poskrbita oba starša, pa ne preko daril, ampak preko vseh nevidnih otroških želja. In te želje morata oba starša znati slišati pred vso bolečino, tekmovalnostjo ali prezaposlenostjo.

Share on facebook
Facebook

Ostale zgodbe

Te zanimajo moje knjige?