Partnerstvo je temelj družine pravi Aleksandra Kralj

Aleksandra Kralj je magistrica zakonskih in družinskih študijev in več kot 15 let dela kot zakonska in družinska svetovalka v Inštitutu Simbioza. Aleksandra je tudi avtorica knjige “Vražji zakonci” in predavateljica v Veva spletni šoli. Pogovarjale smo se o temelju družine, ki je partnerstvo, ker kadar energija med partnerjema lepa, se to odraža tudi pri otrocih.

»Sreča ima mnogo obrazov. Njen najlepši obraz pa je še vedno srečna družina.«

Kaj te je poklicalo, da si začela delati na področju partnerskih terapij?

Družina temelji in nastaja znotraj partnerskega odnosa. Odnos med zakoncema je tisti, ki pretežno vpliva na družinsko čustveno dinamiko, le-ta pa vpliva na to ali bodo otroci odraščali v ljubečem in s tem varnem okolju ali pa bodo odraščali v družini, ki je prežet z zakonskim konfliktom ali pa bodo živeli življenje otroka ločenih staršev. Družina je zame zelo pomembna vrednota, še zlasti zato, ker sama nisem odraščala v svoji lastni družini. Odraščala sem v rejniški družini in kasneje v domu Malči Beličeve, zato prav dobro vem, kakšen pomen ima družina in občutki pripadnosti, ki ti jo v največji meri da prav družina pomen na posameznikov čustveni razvoj. Pri delu s pari me vodi prav misel na otroke in želja, da bi odraščali v povezani, ljubeči in varni družini. Otroku, ki raste z občutkom varnosti, notranjim občutkov vrednosti, samozaupanja in samozavesti je v življenju veliko lažje. Sama pa prav dobro vem, kako težko je lahko, če se počutiš izgubljenega, nevrednega, če imaš slabo samopodobo in nizko samospoštovanje. Vsak otrok si zasluži odraščanje v funkcionalni družini, zato sem svoje življenje posvetila delu s pari in družinami.

S kakšnimi izzivi se največ srečujejo tvoje stranke?

Življenje piše veliko različnih zgod, in tako se tudi pari, s katerimi delam srečujejo z različnimi težavami. V grobem bi lahko rekli, da največji izziv predstavlja združevanje dveh različnih svetov v enega novega, v katerem bosta oba zadovoljna. Združevanje dveh različnih svetov v enega samega je zahteven izziv, ki ga partnerja osvajata praktično celo življenje. Povsem normalno je, da zato prihaja do različnih konfliktov, težav pri sodelovanju, sprejemanju odgovornosti, različnih predstavah o ljubezni, življenjskemu stilu in vzgojnih pristopih. Običajno se pari odločijo za obisk zakonske svetovalnice, ko težave postanejo prevelike in začnejo razmišljati o razvezi. Nekateri opažajo, da so se preveč čustveno oddaljili, drugi pridejo, ker opažajo, da so njihovi prepiri vse bolj pogosti in vse bolj brutalni. Pari poiščejo pomoč v primeru nezvestobe in pa tudi v primerih različnih škodljivih navad.
Kar me pa izredno veseli je to, da so mladi pari vedno bolj osveščeni in zato poiščejo pomoč zakonskega svetovalca takoj, ko opazijo, da se v njihovem odnosu zapleta ali da imajo težave s komunikacijo.

Iz svoje dolgoletnih izkušenj, kaj vidiš, da bi morali v partnerstvu delati takoj drugače, da bi lažje bivali skupaj, se slišali in razumeli?

Prva stvar, ki bi jo omenila je ta, da pari prehitro skočijo med rjuhe in zato preskočijo obdobje dvorjenja, ki je namenjeno predvsem spoznavanju in povezovanju. Najprej je treba ustvariti mentalni in čustveni intimni prostor, šele na to pride telesna oz. spolna izkušnja. V sodobnem svetu poteka to običajno v napačnem vrstnem redu – najprej spona izkušnja in šele nato, običajno ko že skupaj živijo ali imajo celo otroka ugotovijo, da se pravzaprav niti ne poznajo prav dobro in da se niso uspeli ustvariti globlje čustvene povezave.
Naslednja težava, ki jo opažam pri parih je ta, da v času ko sta še fant in dekle premalo preživita sama in se zato seveda premalo pogovarjata o pomembnih stvareh. Pogosto mladi pari svoj prosti čas preživljajo skupaj s prijatelji, ob kakšni športni aktivnosti ali pa celo vsak svoj prosti čas preživlja ob svoji lasni športni aktivnosti. Ena od težav je morda tudi ta, da partnerja nista dovolj pozorna na življenjske navade drug drugega, kasneje v skupnem življenju pa te navade postanejo nepremostljive razlike.
Vsakemu paru, ki načrtuje skupno življenje in ustvarjanje družine bi toplo priporočila da se udeležita »priprave na zakon« ali kakšno podobno izobraževanje. Zaveza skupnemu življenju in družini je ena najpomembnejših življenjskih odločitev, zato zahteva posebno pozornost. Sama zaljubljenost in spolna privlačnost sta, žal, precej trhla temelja za ustvarjanje družine. Zaljubljenost je uvod v ljubezen in ni zagotovilo, da se bo ljubezen dejansko razvila ali ne. Ali se ljubezen dejansko razvije ali je, je odvisno od intrapsihične vsebine posameznika, zato je toliko bolj pomembno, da se dva spoznata, preden se zavežeta drug drugemu in preden ustvarita novo živo bitje.

3 najpogostejši nasveti, ki jih imaš pri roki za pare!

– Pogovarjajte se. Izražajte sebe, svoje misli, čustva, želje in potrebe.
– Naučite se postavljati meje.
– Prevzemite odgovornost in sodelujte s svojim partnerjem.
– Načrtujta – imejta skupne družinske sestanke.
– Bodita nežna drug z drugim. Ne pozabita na drobne pozornosti.
– Stojta si ob strani, pomagajta si in skrbita drug za drugega.
– Ne naložita si preveč naenkrat.
– Vzemita si čas zase – naj vama ne bo škoda denarja za varuško..
– Pohvalita drug drugega, zahvalita se in večkrat povejta, kaj cenita drug pri drugem – izražajta pozitivna povratna sporočila.

Zdi se mi, da ko pride otrok, nekako nastane prvi tornado spremembe – kako naj se mladi starši uspešno premagujejo te izzive?

Najzahtevnejše obdobje v življenju para je zagotovo prihod prvega otroka. Takrat se vse postavi na glavo, življenje se popolnoma spremeni in zakonca se morata dokončno posloviti od svobodnega in lahkotnega življenja. Najzahtevnejši izziv pa je zagotovo prestrukturiranje odnosa, saj iz dveh nastanejo trije, kar pomeni, da se mora narava in dinamika njunega odnosa spremeniti. Težavam v tem obdobju se noben par v resnici ne more izogniti. Tako velika sprememba povzroči kar nekaj razvojnega stresa, ki pa ga par veliko lažje lahko premaga, če se velik pogovarja, če sta oba aktivno gnezdila, pri čemer mislim predvsem čustvena priprava, izobraževanja in seveda skupni pogovori o čustvih, željah in strahovih glede novega življenja in dilemah glede oblikovanja svoje starševske vloge.
Vemo, da čas se hitro obrne in takoj so tu leta, ko otroci grejo naprej, potem pa se ti lahko zgodi, da osebe ob sebi sploh ne poznaš več.
Mnogim parom, če sploh pridejo do tega obdobja, se zgodi da se oddaljijo – izgubijo čustveno povezavo. Zato, da se to ne bo zgodilo, je treba paziti, da se življenje ne vrti le okoli otrok. Svoje otroke imamo radi, vendar to ne pomeni, da morajo biti oni naš edini smisel življenja. Čeprav številni starši verjamejo, da preveč ljubezni ne more škoditi, pa je pretirana osredotočenost na otroka pravzaprav škodljiva za njegov razvoj. Tako kot otrok potrebuje svoj prostor, tudi par potrebuje svoj prostor, kar pomeni, da se lahko brez slabe vesti posvetimo sebi in svojemu partnerskemu odnosu. Poleg tega, da si znamo vzeti čas za odnos, je pogovor tisti, ki gradi most med dvema svetovoma in omogoča skupno rast. Pri čemer imam v mislih pogovor o tem, kaj se dogaja v našem notranjem svetu, kako doživljamo sebe, partnerja, svoje različne življenjske vloge, kako se spopadamo z življenjskimi izzivi ipd. Če se življenje vrti okoli otrok in službe, se zelo hitro zgodi, ne samo, da se partnerja oddaljita, temveč tudi do tega, da izgubimo sami sebe. Če bomo znali najti pravo ravnotežje med različnimi življenjskimi vlogami in področji, ni strahu, da bi v obdobju, ko nas otroci ne potrebujejo več v tolikšni meri, občutili notranjo in partnersko praznino. Vsak od nas se mora tekom svojega življenja truditi ohranjati notranje bogastvo, ki ga bo lahko delili s partnerjem. Če nas življenje preveč čustveno utrudi, ne bomo imeli česa deliti s komerkoli. Zato je skrb zase in za svoj notranji svet tako zelo pomembnem v vseh življenjskih obdobjih.

»Bodimo prijazni do sebe. Ko bomo prijazni do sebe, bomo prijazni tudi do drugih.«

Aleksandro lahko kontaktirate tukaj: info@simbioza.si  ali preko spletne strani  www.simbioza.si