Nikoli mi nič ne dovoliš. Slaba mama si. Nimam te rada.

Si tudi ti že slišala podobne besede pri svojem otroku? Mogoče si ti zgodi, da te besede prizadenejo, ker veš, da to ni res? Si se kdaj vprašala, kaj taki stavki sporočajo?

Na eno izmed objav v moji FB skupini sem vprašala, kakšne izzive imajo mamice pri vzgoji. Ena od mamic je zapisala sledeče:

Moja 7 letnica, ki kljub temu da sva debato zaključili, še vedno govori, in začne osorno govoriti stvari, ki niso res, s katerimi me dodatno razjezi in prizadene:

“Nikoli ne dovoliš.”,

“Mene nikoli ne poslušaš.”,

“Nimaš časa zame.”

“A ti si pa lahko na telefonu?”

Preprosto…ne odneha…  Ne najdem besede, s katero bi jo na lep način “ugasnila”. Tudi jezo, ker govori stvari, ki niso resnične. Jezi me, ker ne ceni, da si kljub vsem stresom vzamem čas za njo, za pogovor in igro z njo.

Bi lahko ob tem tudi ti dvigala roko in rekla: “Ja, to pa čisto poznam. To mi je pa tako blizu.”

Če sem iskrena, sama takih izkušenj iz svoje vzgoje nimam veliko. So bile tu in tam in priznam, definitivno so me zelo bolele in naučila sem se sledeče.

To, kar mene boli, je moje in je moja priložnost, da pogledam vase in raziščem, kaj se tam nahaja. Opažam, da so te reči podobne pri zelo veliko mamicah. Veliko dajemo, se žrtvujemo, potem nase pozabimo, pa spet poskrbimo zase, ampak včasih na pol in se počasi nabira skupaj. Da ne pozabim omeniti vseh sprememb, ki se nam dogajajo, pritiskov in če sva zelo iskreni, a bi se strinjala, da si včasih samo preprosto želiš, da bi te otrok slišal, videl in NAREDIL?

Ja, to so tiste naše skrite želje, da bi otroci videli, kaj damo, koliko damo, kako jih imamo rade, kako gremo pogumno in rešujemo za naše družine in ob tem nase celo pozabimo. O tem bi lahko napisala 2 knjigi.  In veš kaj, na koncu sem ugotovila, da moram najprej sama videti, koliko dam, koliko sem vredna, koliko sem sposobna, pa tudi če ne delam marmelade vsako jesen, pa tudi če ne skuham goveje juhe vsako nedeljo. Je pač ne!

Sem pa zato veliko na telefonu.

Veš, najti moraš sebe in sprejeti, kakšna mama si in da si dobra mama, da si najboljša mama za svojega otroka. Sedaj se zagotovo sprašuješ, katera mama je najboljša mama?

Definicije najboljše mame ne poznam, zagotovo pa lahko rečem, da najboljša mama:

• presega svoje strahove,
• še vedno vztrajno išče načine, da bi se imela rada,
• najde pozitivnost in iskrivost v težkih trenutkih,
• zna biti tiho in poslušati,
• si reče – zmorem, uspelo mi bo,
• se usede na tla in se posveti svojemu otroku, ko vidi, da on to rabi.

Trdno sem prepričana, da če boš našla prepoznala ta »darila« in jih v sebi ljubeče sprejela, boš v sebi zgradila trden steber ljubezni, mehkobe in prijaznosti, od katerega se bodo zgoraj napisane besede odbile in to zato, ker ti veš, kaj je resnica.

Otroci s takimi besedami ponudijo priložnost:

1. da pogledaš kaj in koliko od tega je res,
2. da vidiš, kje se prižge tvoj jazbec,
3. da vidiš, kje te čaka delo na sebi
4. da otroku poveš resnico, kaj ja in kaj ne
5. da postaviš mejo in se imaš rada.

In to lahko narediš na popolnoma nov način – odločno, mirno, ljubeče, zadovoljno.

Če boš iskala način, da uganeš otrokove besede, se ti lahko zgodi, da ugasneš iskro v njegovih očeh.

Če boš ostajala v svojem močvirju bolečine, se ti bo dogajalo, da boš vse bolj nezadovoljna.

Če boš čakala, da te otrok ceni ali spoštuje, ko je star 3, 5, 7 let, boš čakala zaman.

Sedaj v tem trenutku imaš vsa darila v sebi. Potrebuješ le en drobec, nov način, kako take situacije reševati drugače. Vabljena v mojo FB skupino preprosto zato, ker ene reči sama lažje povem kot napišem.

No pa tudi napisala sem jih. Veliko več o vsem tem v knjigi NEKDO V MOJI GLAVI PRAVI, DA….