Ljubezen je prijazna.

OB DNEVU PRIJAZNOSTI SEM NA SVOJO O FB STRAN ZAPISALA NEKAJ BESED O PRIJAZNOSTI, PA SEM SE ODLOČILA, DA GLOBLJE ZAKOPAM V TEMO, KI JE DEL IN IZHODIŠČE LJUBEZNI, KATERO VSI TAKO POGREŠAMO, IŠČEMO, LOVIM, PRIČAKUJEJO ALI ZAHTEVAJO. V BISTVU JO PA VSI V SEBI IMAMO, LE ODPRETI SE ZA PRIJAZNOST MORAMO IN S TEM SE ODPREMO ZA LJUBEZEN – TISTO BREZPOGOJNO.

IN zdi se mi , da je to bolj nekaj, kar danes rabimo v vseh medijih. Vsa dejanja prijaznosti, ne povečevanje groze in panike, obupa, depresije z vsemi številkami. A se počutite bolje, ko vse to gledate, berete, poslušate?

Čas nazaj sem se spraševala, kaj sploh je ljubezen, tista brezpogojna in kako , če je edina resnica. Seveda sem se najprej zakopala v knjige (beri na Google). Brala sem vse, kar mi je prišlo pod roke in iskala s svojimi radarji, kje raziskovati naprej.

Ustavila sem se pri verzu iz biblije, ki ga uporabljajo na vseh porokah in sicer ustavile so me prve tri besede, o katerih sem začela razmišljati naprej: »Ljubezen je prijazna….«

Torej, če si iskreno prijazen, potem deluješ iz ljubezni.  IN ker me je zanimalo še, kako je s to »brezpogojnostjo«, sem rekla, da bom to poskusila naslednji dan, da vidim.

Začelo se je zjutraj.

Sin zamuja z vstajanjem, rečem mu prijazno že 3x, nakar je začelo v meni vreti in odvijati so se začeli različni scenariji, monologi. Pa sem rekla? Ne, ker bi s svojim monologom takoj padla v neko žrtev in odbesedičila dialog, ki sem ga že tolikokrat. Je kdaj pomagal? Ne. TO ni brezpogojna ljubezen in prijaznost. Šla sem do sina četrtič in uspelo je in nisva se skregala. Zmaga.

Dve ure pozneje sem na klicu z banko glede urejanja kredita in »jih slišim« od gospe in že sem imela nov scenarij, ki bi stekel kot po tekočem traku, pa sem se ustavila in najdla mir in šla prijazno a določno naprej v pogovoru.

10 min pozneje sem bila na poti v trgovino, ki se nenadoma mimo pripelje kolesar in mi preseka pot in moja prijaznost je kar izpuhtela.  Povedala bi mu par sočnih, sicer sem ji povedala v sebi v svoji notranjosti, ker na glas bi me bilo sram.  Potem sem se spomnila, da je popolnoma vseeno za vesolje, življenje ali nekaj govorimo naglas ali samo v sebi po tiho. V vsakem primeru oddajamo frekvenco. Hmmm, zamislila sem se.

Pridem v trgovino in pred mano kolona 15 ljudi. Ponovno se mi vklopi scenarij nesmisla vsega, pa take ali drugačne politike….Počasi se premikamo. Potem zagledam starejšo gospo, ki se prijazno postavi na zadnje mesto v koloni. Pa me prešine, da bom jaz ja lahko dlje stala v vrsti kot ona in da ji lahko odstopim mesto.  Politika gor ali dol in razmere. IN občutek je bil fenomenalen, kljub temu me je par ljudi čudno pogledalo.

Spet se je začel notranji scenarij, kaj si mislijo, kako so lahko tako brezčutni, pa sem dojela, da sem v tem trenutku najbolj naduta jaz v svojem notranjem samogovoru in koliko jih sodim.  IN sem bila v svojem notranjem svetu prijazna? Ne. Brezpogojna? Ne.

Priložnosti za reagiranje prijaznosti je bilo v dnevu še ogromno od tega:

• kako in kdaj sin postavi mizo po kosilu,
• pri odpiranju položnic, pa
• da je sin spet na igricah in ne, kaj bi moral (po mojih merilih) delati vse za šolo,
• kdaj bo …… (oseba) končno lahko prijazna,
• zakaj težijo s temi zakoni, ko bi lahko bilo vse lažje, do
• zakaj eni imajo denar in drugi garajo,
• večerno pranje zob,
• pa kako je Lopi nemogoč na spehodu…

Itd.

Lahko bi naštevala v nedogled. V nekaterih situacijah, sem uspela biti brezpogojna, drugje ne. Definitivno sem ugotovila, da rabim še definitivno 5 mesecev treninga, da bom lahko cel dan delovala iz ljubezni, ker v verzu je pisalo: »Ljubezen je prijazna….«

Zraven ni bilo navedeno:

• kdaj biti prijazen in kdaj ne,
• do koga biti prijazne in do konca ne,
• kako biti prijazen in kako ne.

Zelo preprosto: »Ljubezen je prijazna….«

In če tukaj potrebujete pomoč, pokukajte Facebook stran ali Instagram  MAMI IN ATI NA SOLATI, kjer Danaja in njen mož Miha izvajata čudovit 30 dnevni izziv prijaznosti. Brez polna mera pogumna in nekaj, kar vsi potrebujemo.

Vsaka ideja in košček so nam lahko v pomoč, da postanemo bolj prijazni in polni ljubezni.

Kako je prijaznost med nami pomembna, pa lahko vidite tudi v slikanici Snežinka Zinka, kjer je ravno to pot, ki jo mora Zinka v svoji samovšečnosti prepoznati. Mogoče res v vsakem od nas biva koščem Zinka.