Kako se je rodila ideja za slikanico Hanina božična želja

KER SMO RAVNO SREDI PROMOCIJE PRENOVLJENE SLIKANICE HANINA BOŽIČNA ŽELJA, SE MI JE ZDELO, DA BI BILO PRIMERNO, DA VAM ZA UVOD V PISANJE TEGA BLOGA PREDSTAVIM, KAKO JE DO SLIKANICE SPLOH PRIŠLO.

Ne boste verjeli, ampak slikanica Hanina božična želja temelji na resnični zgodbi.

Vrtec, v katerega je hodil moj sin, je obiskovala tudi deklica na invalidskem vozičku. Saj veste, da je pri nas navada, da pred božičnimi prazniki otroke v vrtcu obišče Božiček in obdari otroke z majhnimi pozornostmi in darili. Tako kot po navadi so otroci pred njegovim obiskom tudi takrat ustvarjali pisma, na katera so zapisali svoje skrite želje, ker pa še niso znali pisati, so svoje želje narisali. Tudi deklica na invalidskem vozičku je svojo željo narisala. Ko je “Božiček” pogledal njeno risbico je onemel, da bomo res vedeli, o čem govorimo, ko so starši videli pismo, niso vedeli, kaj naj naredijo. Deklica je namreč narisala sebe, kako brezskrbno in z radostnim nasmehom teka po travniku skupaj z ostalimi otroki. Za pomoč in nasvet, kaj naj naredijo, so se obrnili tudi na vrtec, od koder se je novica hitro razširila po kraju, v katerem sem takrat živela.
Novico o tem dogodku sem kmalu slišala tudi sama. Bilo je, kot da me je nekaj zadelo in tako močno ganilo, da sem ob misli na to naslednje tri dni večkrat jokala. Sedla sem in napisala zgodbo. Začela sem opazovati in spremljati, kakšne želje so ob obisku Božička zapisali in narisali ostali otroci. Ne smo drugi otroci, tudi moj sin doma.

In poleg materialnih stvari – najrazličnejših igrač, oblačil, digitalnih pripomočkov, so se med njimi pogosto našle tudi tako globoke, a hkrati tako preproste želje, za katere starši ne potrebujejo denarja, temveč samo sebe, svojo prisotnost, bližino, ljubeč objem. In v tem sem videla bistvo praznovanja Božiča, bistvo življenja. Videla sem, kako kot starši hrepenimo to teh otroških željah.
Naslednja 3 leta se ni nič zgodilo. Zgodbo sem večkrat prebrala in zdela se mi je , da ni prava. Iskala sem nekaj drugega. Iskala sem namen, zakaj bi jo sploh izdala, da ne bom samo ena od knjig na knjižni polici.

Ideja se je pojavila iznenada, ko sem nekega dne na spletnem omrežju zagledala fotografijo otroka, kako se skupaj s svojim invalidskim vozičkom ziba na gugalnici, prirejeni ravno v ta namen. Bilo je avgusta 2014. Takoj sem vedela, kaj hočem in pisala takratnemu timu, kaj bomo naredili. V naslednjem trenutku sem pisala go. Vlasti Nussdorfer, ki je bila takrat varuhinja človekovih pravic. Takoj sem našla ilustratorko in šli smo v akcijo.
Odločila sem se, da bom izdala svojo prvo knjigo, del sredstev od prodaje knjige pa bom namenila za postavitev gugalnice za invalidne otroke na lokalnem otroškem igrišču, saj takrat v Sloveniji takih igral, prilagojenih za gibalno ovirane otroke, praktično ni bilo. Želela sem, da se tako radostno smejejo tudi vsi otroci pri nas.
Čez 3 mesece smo imeli v rokah knjigo in čez ez naslednjih 5 mesecev je stala tudi prva gugalnica.
A ni bila edina.

Slikanico Hanina božična želja, pa si lahko naročite TUKAJ.

TO je res ena najlepših božičnih pravljic.

Share on facebook
Facebook

Ostale zgodbe

Te zanimajo moje knjige?