Kaj narediti enkrat tedensko, da začne otrok sodelovati

Družinska srečanja ali povezovanja ter da otroku pokažemo, kje je napredoval, sta dve pomembni reči, ki vas bodo  v družini zbližala. Ravno tako bo s časoma otrok začel vse bolj sodelovati ter v sebi čutil več samozavesti.

Ko sem se pred časom pogovarjala s kolegico in iskala način, da bi sin začel v vsem bolj sodelovati, sem vedela, da mama s štirimi otroki, zna to veliko bolj spretno vpeljati v svoje življenje kot mama, ki ima enega otroka.  Dejala mi je: “Pri nas imamo družinske sestanke.”

Najprej sem jo malo smešno pogledala, a ideja mi ej bila hitro všeč in povezala sem jo z mojimi nedeljskimi “pregledi šolske torbe” in priprave za teden.  Ideja tedenskih družinskih srečanj ali sestankov pa ni bila namenjena samo pripravi ampak bolj iskanju rešitev, kaj se kdo naredila, če ne neder ponavlja, če ni naloga narejena.

Tako kot pri prijateljici, sva tudi midva začela sklepati tedenska pravila, katera pa sva določila skupaj. Vedela sem nekaj – sin obožuje, da lahko sodeluje, da lahko kreira nekaj skupnega. To je nekaj, kar sem najbolj prepoznala pri 7-letnem razvijanju projekta s slikanico Veliki nemarni škornji. Otroci obožujejo, ko imajo vlogo “rešitelja”, “raziskovalca” ali nekdo, ki pomaga reševati “svet”. Res je tudi, da to najbolj velja za otroke do 7 leta starosti.  Vsak teden sva skupaj postavila eno pravilo, katerega sva se oba držala in se nanj opominjala.

5 razlogov zakaj so ta srečanja začela delovati:

• Priložnost za pogovor, povezovanje in timsko sodelovanje
• Čas za oblikovanje družinskih pravil in razdelitev opravil
• Priložnost za pogovor o pomembnih temah
• Otroci dobijo občutek vrednosti, pripadnosti, slišanosti
• Priložnost, kjer otroci sprejemajo odgovornost

Na teh srečanjih, ki so se zvrstila doma za mizo, v avtomobilu med vožnjo, na daljših sprehodih, sva največ govorila o delovanju jazbecev, ki nama nagajajo, da nekatere reči eden ali drug ne narediva.  Iskala sva polno različnih načinov, kako jazbece premagati, ker sem zelo široko zajela v knjigi NEKDO V MOJI GLAVI PRAVI, DA…

Domislila sem si tako še eno reč, ker sem želela, da sin poglobi svoje doživljanje samozavesti. Vedela sem, da se on, kakor tudi vsi ostali otroci, dobro počuti, ko nekaj sam naredi, premaga svoje strah, ne odlaša, opazi kakšnega jazbeca in uspe hitreje aktivirati svoje supermoči.  Nastale so motivacijske kartice za spodbujanje njegove samozavesti – torej SKRITA SPOROČILA.  Nekaj, kar obožujem!

V tem sporočilih sem ujela tisto, kar sem OPAZILA, da je naredila sam in sem vedela, da je moram vložiti veliko truda, da je tisto dosegel ali naredila. Vedela sem tudi, da če mu nekaj povem, ni enako, kot če mu nekaj napisanega pustim nekje skrito, da najde in prebere. Sporočila, ki sem mu jih tako začela tedensko pisati, so bila, da sem opazila:

da je vztrajal in dokončal, kar je začel;

da je zbral pogum in naredil določeno stvar;

da je sam popravil sobo, brez, da mu kaj rečem;

da si še kar naprej skrbno ureja peresnico ali zvezke itd.

Opazila sem, koliko so mu te kartice za spodbujanje samozavesti pomenile in kako se jih je veselil. Kmalu je začel spraševati, kdaj bo še katero dobil, a sem se odločila, da bom vztrajala na eni kartici na teden, da mu s tem pomagam razvijati še potrpežljivost in dodam vsakemu sporočilu še vejo vrednost.

Najlepše pa mi je še dandanes, ko vidim, kako se še vedno razveseli sporočila in kako začenja svoje obveznosti klub celi “korona situaciji” planirati in delati korake do zastavljenih obveznosti.

Več o karticah, ki spodbujajo samozavest, lahko prebereš tukaj.