Čuječnost s Silvijo Žagar

Pogovarjala sem se s Silvijo Žagar. Silvija je mama, holistična coachinja in učiteljica čuječnosti za odrasle in otroke. Njena strast je delo z ženskami podjetnicami in mamicami, ki želijo od življenja več kot le nenehen stres in životarjenje iz dneva v dan. Zavedajo se, da je njihova družina lahko srečna le, če so srečne same in njeno poslanstvo je, da jim nudi podporo, da najdejo zvezdo severnico in zberejo pogum, da se otresejo strahov in dvomov vase, ki jim stojijo na poti, da bi zaživele avtentično in izpopolnjeno življenje.
V izjemno veselje ji je tudi delo z otroki. Vedno znova jo navdihujejo s svojo avtentičnostjo in živostjo in največ ji pomeni, ko lahko otroku s pomočjo čuječnosti pomaga, da se nauči poslušati sebe, umiriti ponoreli um in obvladati težka čustva. Pravi, da ni ga lepšega kot tista iskrica samozavesti in ponosa v očeh, ko ji otrok reče: “Veš, zadnjič pa sem se končno spomnil in vdihnil in takoj mi je bilo bolje.”
Sicer je pa velika navdušenka, ko gre za nevroznanost, nora gorska kolesarka in strastna zbirateljica in okuševalka čajev.

Ne preseneča me, da svojih otrok ne uspemo videti takšne, kakršni zares so. Kako naj jih slišimo, če pa mnogi od nas komajda slišimo same sebe?

• Kdaj si se prvič srečala z čuječnostjo in glede česa ti je najbolj pomagala?

S čuječnostjo sem se prvič srečala, ko sem šla čez izjemno težko obdobje v življenju. Takrat sta bila moja otroka stara samo 2 in 4 leta, jaz pa sem šla čez izgorelost, ki je sprožila celo kaskado sprememb v mojem življenju, predvsem notranjih revolucij in transformacij. Takrat sem iskala, kaj bi mi pri tem najbolj pomagalo in mi omogočilo tudi, da se izvijem iz primeža hude anksioznosti. Tako sem našla čuječnost in je takoj postala del mojega vsakdanjega življenja ne le kot vadba, temveč tudi kot način življenja. Pomagala mi je pa v prvi vrsti tako, da sem se naučila delati s svojimi mislimi in čustvi ter da sem si prvič zares dovolila občutiti svoje telo in ga poslušati. Gre pa čuječnost prav v vse pore osebnostnega razvoja, saj je namreč nujno potrebna, če želimo razviti ljubezen do sebe, sočutje in samozavest ter ozavestiti in spremeniti svoje nekoristne vzorce in prepričanja, ki nas ovirajo, da bi zaživeli svobodno.

• S kakšnimi izzivi se največ srečujejo tvoje stranke?

Moje stranke se najpogosteje spopadajo s prevelikim stresom ali anksioznostjo. Večinoma so to ljudje, ki se kljub temu, da imajo v življenju vse, kar so si želeli, počutijo neizpopolnjene, prazne in izmučene. Nenehno se pehajo za nečim, a ko do tega pridejo, ne občutijo nobenega zadovoljstva. Nenehno bežijo pred svojimi čustvi in nepredelanimi bolečinami, zato tudi občutijo toliko anksioznosti in izgorevajo. Zanimivo mi je, da delam največ z ljudmi, ki so na točki, kjer sem sama nekoč bila. Zato jim lahko tudi najbolj pomagam, saj se še predobro spomnim, kako se počutijo in jim znam pokazati pot iz takšnega življenja.

Delam tudi veliko s starši, ki želijo vzgajati na bolj sočuten način. Zavedajo se, da zaradi določenih vzorcev ne uspejo vzpostaviti globokega odnosa s svojim otrokom, saj zaradi prevelike reaktivnosti pogosto prehitro vzkipijo in svoje reakcije obžalujejo. Želijo si preseči te vzorce in postati bolj ljubeči in prisotni s svojimi otroki.

Z izjemnim veseljem delam pa tudi z otroki, ki se pri meni učijo tehnik čuječnosti, da se lažje skoncentrirajo in umirijo, pa tudi da se naučijo delati s svojimi čustvi in reakcijami ter tako pridobijo samozavest in razvijejo zdrav odnos do sebe.

• 3 najpogostejši nasveti, ki jih imaš pri roki?

Veliko ljudi, s katerimi delam, se sprašuje, če bodo zmogli pot osebnostne rasti. Njim vedno pravim, da je vsak začetek tako težak zato, ker se z večjim zavedanjem svojih čustev in telesa ne zavedamo le vedno bolj svoje avtentične narave in ljubezni, ki je v nas, temveč se zavemo tudi bolj bolečih delov sebe, ki smo jih poprej ignorirali in tlačili. A da naj ne obupajo, saj se bodo prav z vsakim novim spoznanjem in korakom v drugačen način čutenja in razmišljanja, počutili lažji in svobodnejši.

Drugi nasvet bi bil za starše. Poskrbite zase. S tem ko skrbite zase, skrbite za svoje otroke. Ker izčrpan starš, kaj šele izgorel starš, ne more biti čustveno na voljo svojemu otroku. Izgorelost se ne splača. Bila sem tam in nikomur ne priželim, da gre čez to.

Tretji nasvet je: najdi si pomoč. Prositi za pomoč nekoga, ki nam je blizu ali pa strokovno pomoč, je skrb zase v akciji. Nikakor ni to znak šibkosti, kot veliko ljudi verjame. Je znak čustvene zrelosti. Ne zmoreš več, si na koncu z živci, te grabi strah, si izmučena? Dovoli si to čutiti in si priznaj, da si v stiski.. Pogovori se, najdi si podporo. Ni ti treba vsega sama. Res ne.

• Kako najstnike in otroke voditi do čuječnosti?

Staršem in drugim skrbnikom otrok vedno pravim, da naj nikar ne poskušajo otroku vsiljevati čuječnosti. Otroci pogosto zelo nejevoljno sprejemajo ponudbe k vadbi od svojih staršev in najslabše, kar lahko naredimo, je, da jih k temu silimo. Vedno pravim, da se bo otrok največ naučil prav od nas, ko bo videl, kako se odzovemo v napeti situaciji, kako govorimo z drugimi, kako skrbimo zase. Bodimo zgled otroku, kaj pomeni biti čuječen. Najpomembneje je, kako smo iz trenutka v trenutek. Vse tiste lušne vaje, ki pomagajo pri razvoju čuječnosti, so le še češnjica na torti, če jih otrok seveda želi izvajati.

• Kaj bi ti rekla o mojih jazbecih?

Zelo mi je všeč, kako si jih poimenovala😊 in kako vodiš čez proces, kako se z njimi dela. Povsem normalno je, da imamo vsak svojega jazbeca v glavi. Tisti glas, ki nenehno nekaj tečnari, presoja in kritizira. Da bi se ga skušali znebiti, je nesmiselno, lahko pa se naučimo spretno delati z njim. Kako se s temi jazbeci spoprijateljiti, da postanemo mi njihov šef in ne obratno. Da si o tem napisala knjigo, se mi zdi izjemno delo, da ljudje razumemo, da lahko s temi jazbeci postanemo spretni, predvsem pa, da jih znamo obrazložiti tudi otrokom. Ti rabijo slišati, da ni z njimi nič narobe, ko imajo včasih zoprne glasove v glavicah.

• Kje vidiš, da je tvoja pot, da bi rada največ dala ljudem?

Moja srčna želja in poslanstvo je v tem, da ljudem pomagam, da odvržejo svoje oklepe in zaživijo bolj čuječe in svobodno. Verjamem namreč, da je to edini način, da svet postane bolj sočuten, prijazen in prijeten za sobivanje.

Če želimo vzgojiti srečne, rezilientne, srčne in samozavestne otroke, moramo z vzgojo začeti pri sebi.

Silvijo lahko spremljaš tukaj https://www.silvijazagar.si   ali na  FACEBOOK